Karierna zgodba diplomanta FTPO, Roka Pogorevca
»Prihajam iz Mislinje, majhnega kraja v bližini Slovenj Gradca, ki velja za upravno, kulturno in izobraževalno središče Koroške regije. Prav tam sem obiskoval Splošno gimnazijo, ki mi je dala široko splošno izobrazbo in dobro osnovo za nadaljnje študijsko izobraževanje. Razvijal sem analitično mišljenje in se pripravil na izzive, ki so me čakali na visokošolski poti.
Sprva sem bil prepričan, da bom študiral kemijsko inženirstvo – razmišljal sem o Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani ali Mariboru, saj me je kemija od nekdaj zanimala. A vse se je spremenilo po obisku Fakultete za tehnologijo polimerov (FTPO) skupaj s profesorico kemije iz gimnazije. Težko točno opišem, kaj se je takrat zgodilo, a nekaj v vzdušju, sproščenosti in drugačnosti fakultete me je pritegnilo. Odločil sem se bolj po občutku kot po logiki – in te odločitve mi danes ni žal.
Študij na FTPO je bil zame zelo zanimiv in predvsem praktično naravnan. To sem najbolj cenil, saj danes, ko delam v raziskovalnem okolju, opažam, da imajo nekateri kolegi s teoretičnim znanjem težave, ko ga je treba uporabiti v praksi. Spomnim se tudi nekaj komičnih trenutkov, kot denimo situacije, ko je nekdo mislil, da mu pušča plin iz reaktorja – na koncu smo ugotovili, da je bil razlog odprto okno in kondenzacija zaradi mraza. Tovrstne izkušnje so me naučile, kako pomembna je povezava med teorijo in realnimi razmerami v laboratoriju.
Na FTPO sem imel veliko možnosti za praktično delo in resnične izzive iz industrije. Če sem iskren, nisem ničesar zares pogrešal. Bil sem tisti “piflar v kotu”, ki je običajno končal izpit prvi – in potem pogosto pristal kot vir “navdiha” za druge (smeh). Ena anekdota, ki mi je še posebej ostala v spominu, pa se nanaša na predavanja dr. Majde Žigon. Očitno sem na njenih predavanjih deloval precej zdolgočaseno, saj mi je prinesla knjige s Kemijskega inštituta o polimernem inženirstvu in mi celo nekaj literature poslala po e-pošti. Bil sem ji iskreno hvaležen, saj sem tako lahko poglabljal znanje s področja, ki me je zanimalo – tudi če so bila predavanja zame morda nekoliko dolgočasna (smeh). To res veliko pove o tem, kako znajo profesorji prisluhniti posamezniku in ga podpreti.
V času študija sem se prvič povezal z delodajalci preko projekta Po kreativni poti, ki ga je organizirala FTPO v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo ter podjetjem. V zadnjem letniku sem moral opraviti tudi obvezno prakso, kar me je pripeljalo do pomembne prelomnice. Pri predmetu Polimerno inženirstvo je predaval izr. prof. dr. Blaž Likozar, ki me je s svojim raziskovalnim delom na Kemijskem inštitutu izredno navdušil. Tako sem pri njem opravljal prakso, pozneje pa tudi pisal diplomsko nalogo. Po tem sem ostal na njegovem oddelku kot študent na študentskem delu in kasneje vpisal magistrski študij na FTPO.
Ves čas magistrskega študija sem tako sodeloval na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu. Pridobil sem veliko praktičnih izkušenj, ki so mi pomagale tako pri raziskovalnem kot strokovnem razvoju. Svojo magistrsko nalogo sem opravil pod mentorstvom dr. Likozarja, kasneje pa sem se odločil nadaljevati tudi z doktorskim študijem na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Zaposlil sem se kot mladi raziskovalec na Kemijskem inštitutu in nadaljeval z delom pod mentorstvom dr. Likozarja ter somentorstvom dr. Brigite Hočevar.
Ker sem že dolgo deloval na tem oddelku, prehod v doktorski študij ni zahteval dodatnega uvajanja – raziskovalno okolje mi je bilo domače, prav tako metodologija dela. Takoj po koncu magistrskega študija sem se zaposlil na Kemijskem inštitutu kot mladi raziskovalec, kar pomeni, da raziskujem temo svoje doktorske naloge in hkrati sodelujem v številnih projektih. Moje delo vključuje optimizacijo katalitičnih procesov, razvoj novih tehnologij, pisanje člankov, poročil in pripravo projektnih predlogov. Vsak dan prinaša nove izzive in priložnosti za učenje.
Med največje dosežke v svoji karieri bi izpostavil dve stvari. Prva je bila v okviru magistrske naloge, kjer smo dokazali, da lahko industrijski odpad iz papirne industrije – lignin – uporabimo kot nadomestek za diglicidil eter bisfenola A pri pripravi epoksidnih smol. Zaradi tega dela sem na FTPO prejel nagrado za najboljše zaključeno delo. Drugi dosežek pa je nedavno objavljen pregledni članek na temo mojega doktorskega raziskovanja v reviji Chemical Engineering Journal, kar štejem za pomemben mejnik v svoji raziskovalni poti.
Kje se vidim čez deset let? Težko rečem z gotovostjo, a mislim, da bi rad ostal v raziskovalnih vodah – bodisi v akademskem svetu ali v industriji.
S fakulteto sem še vedno v stiku, predvsem preko Alumni kluba FTPO. V prostem času pa se najraje ukvarjam s 3D tiskanjem. To me je pritegnilo že med študijem in danes imam doma tri tiskalnike različnih velikosti. Tiskam vse mogoče – od umetniških izdelkov do uporabnih pripomočkov za delo v laboratoriju, kot so držala za vzorce, nastavki ipd. Veseli me, da lahko združim hobi s praktičnim prispevkom k svojemu delu.«