Intervju s tutorjem in predsednikom Študentskega sveta FTPO Nejcem Buhom

Prihajate iz Gorenje vasi in ste obiskovali Srednjo šolo za strojništvo, kemijo in varovanje, smer kemijski tehnik v Ljubljani. Kaj je pretehtalo pri vaši odločitvi za vpis na Fakulteto za tehnologijo polimerov?

Odločitev je nastajala postopoma. V četrtem letniku srednje šole smo obiskali FTPO, in ta obisk je bil za mene prelomen – predstavljeni prostori, aktivnosti in vzdušje na fakulteti so me prepričali bolj kot katerikoli informativni dan. Vzporedno sem se sicer udeležil tudi spletnih informativnih dni Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, a na koncu je pretehtalo več dejavnikov hkrati. Eden od njih je bil tudi študij v manjšem mestu. Med šolanjem v Ljubljani sem dobil občutek, da se vsem preveč mudi. Sam pa imam raje pristop, ko se dela počasneje, a kakovostno. Slovenj Gradec se mi je zdel okolje, kjer bo to mogoče.

Trenutno ste v 1. letniku magistrskega programa. Kaj vas na tej stopnji študija najbolj navdušuje?

Najbolj me navdušuje vse, kar je povezano s kemijo. Na magistrski stopnji dobiš občutek, da se stvari začnejo resno sestavljati skupaj. Predmeti, ki smo jih imeli na dodiplomskem študiju predstavljajo osnovo, ki jo predavatelji nadgradijo in podprejo z primeri iz industrije pri katerih so sodelovali ali so za njih izvedeli na različnih dogodkih povezanih s stroko.

Na katerem področju raziskovanja ste trenutno najbolj aktivni?

Moje zanimanje je trenutno najbolj usmerjeno v kemijsko področje – tako pri rednih študijskih obveznostih kot pri pomoči na fakulteti. V letošnjem študijskem letu sodelujem tudi pri zaključnih delih bivših sošolcev, pri sintezi ognjevarnih silikonov, kjer smo poskušali z različnimi recepturami priti do lastnosti, ki jih ima komercialen silikon podjetja TKK.

V tem študijskem letu opravljate funkcijo predsednika Študentskega sveta. Kakšen pomen ima za vas ta funkcija z vidika zastopanja interesov študentov?

Vodilno funkcijo Študentskega sveta fakultete vidim predvsem kot vlogo poslušalca in realizatorja. Študenti imajo različne potrebe in želje, moja naloga pa je, da te želje slišim in jih poskušam uresničiti – predvsem na področju obštudijskih aktivnosti. Z namestnikom imava v tem mandatu jasne ambicije: študentom omogočiti več aktivnosti v Slovenj Gradcu in povečati splošno zadovoljstvo s študijem. V ta namen smo že uredili tedenski najem telovadnice na Gimnaziji Slovenj Gradec, kjer se študenti zberemo za prijateljsko igro nogometa, organizirali pa smo tudi skupno smučanje na bližnjih Kopah, kjer je velik delež karte šel iz sredstev Študentskega sveta. Letos načrtujeva med drugim izlet z obiskom večjega mednarodnega sejma v tujini. Posebno mesto med načrtovanimi aktivnostmi pa zavzema krvodajalska akcija. Kot aktiven gasilec dobro vem, da se pomena krvi zavedamo šele takrat, ko jo zares potrebujemo – zato bomo študente vsaj dvakrat povabili k darovanju krvi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Takšne aktivnosti za mene niso le organizacijski izziv, ampak izraz odgovornosti do skupnosti.

Kako bi opisali sodelovanje med zaposlenimi na fakulteti in študenti?

Odkar sem prevzel vlogo predsednika, se z zaposlenimi povezujem bistveno več. Spoznal sem, da imajo različni ljudje o isti stvari res različna mnenja, kar je včasih izziv, a hkrati obogatitev. Najboljši odnos imam s pedagogi na kemijskem področju, s katerimi preživim tudi največ časa – zlasti pri delu v laboratoriju in promocijskih aktivnostih. Pri vodenju Študentskega sveta pa mi dragoceno podporo in usmeritve nudita tudi Karierni center in projektna pisarna ter Tajništvo fakultete.

Aktivni ste tudi v promocijski ekipi FTPO – sodelujete pri obiskih šol, informativnih dnevih, sejmih in pripravi promocijskih vsebin. Kaj vam je pri tem delu najbolj všeč?

Najbolj mi je všeč neposreden stik z dijaki. Ko vidiš, da nekdo vzame informacijo resno in začne razmišljati o tej smeri, je to zelo zadovoljujoče. Hkrati se pri tem delu naučiš tudi sam, da moraš znati jasno razložiti, kaj sploh počneš, zakaj je to vredno, in to te prisili, da snov razumeš. Največje zadovoljstvo bom doživel, ko bom med novimi generacijami videl dijake, ki so prišli na obisk fakultete, kjer sem bil prisoten.

Kako dijakom predstavite študij Tehnologije polimerov na zanimiv in razumljiv način?

Polimerni materiali so dobesedno povsod – od embalaže do medicinskih pripomočkov, od avtomobilov do športne opreme. To je dobro izhodišče, ker vsak takoj najde povezavo s svojim vsakdanom ali dosedanjo izobrazbo – na primer strojniki se navežejo na moto šport in transport, dijaki zdravstvenih smeri se navežejo na zdravila in medicinske vsadke. Nato pa jim s celotno ekipo pokažemo, da za temi materiali stoji globoko kemijsko in tehnološko znanje, ki ga na FTPO pridobiš v majhnem, prijaznem okolju z odličnim dostopom do vrhunsko opremljenih laboratorijev in pedagogov.

Kaj za vas pomeni biti »ambasador študentov«?

Biti ambasador študentov zame pomeni biti povezava med študenti in zaposlenimi na fakulteti, med fakulteto kot ustanovo in dijaki, ki nas pridejo obiskat. Ko se pogovarjam z dijaki, jim nikoli ne idealiziram podobe. Zavedam se, da ima študij v Slovenj Gradcu svoje pomanjkljivosti, ena izmed njih je zagotovo manj pestro študentsko življenje in oddaljenost od večjih mest, ki je za marsikoga ovira pri odločitvi. To povem odkrito. A hkrati jim povem tudi, da je za aktivno življenje poskrbljeno. Menim, da je ravno ta iskrenost tisto, kar dijakom pri odločitvi najbolj pomaga.

Kako pomembna se vam zdi vloga družbenih omrežij pri promociji študija danes?

Vloga družbenih omrežij pri promociji študija je danes neprecenljiva. Dijaki informacije iščejo drugače kot pred desetimi leti – najprej pogledajo Instagram ali TikTok, šele nato morda uradno spletno stran. Kot skrbnik TikTok profila fakultete se zavedam, da je prepoznavnost FTPO na družbenih omrežjih področje, kjer še obstaja velik prostor za rast. TikTok je danes platforma, ki ima med mladimi največji doseg, in ravno tam moramo biti vidni – z vsebinami, ki so zanimive, pristne in ki pokažejo fakulteto takšno kot je. Zanimivi so lahko pogledi v laboratorij, krajši prikazi eksperimentov, vsakdanje življenje študentov ali izzivi, ki pokažejo, kaj se na fakulteti sploh dela in uči. Vsakršne predloge za vsebine ali potencialne akterje, ki bi bili pripravljeni nastopiti pred kamero, z veseljem sprejmem. Več glasov in obrazov kot nastopa na profilu, boljši je vtis, ki ga fakulteta pušča pri mladih.

Kako bi opisali študentsko življenje v manjšem mestu? Bi študij v Slovenj Gradcu priporočili tudi drugim dijakom iz večjih mest?

Študentsko življenje v manjšem mestu, kot je Slovenj Gradec, bi opisal kot mirno, povezano in zelo pristno. Sam prihajam iz podeželja v okolici Škofja Loka, zato mi je takšen tempo blizu – brez gneče, brez iskanja parkirišč in brez stalnega hitenja. Vse je dosegljivo v nekaj minutah, kar pomeni več časa za študij, hobije in druženje. Čeprav Slovenj Gradec ni veliko mesto in ne ponuja izrazitega mestnega utripa ali živahnega nočnega življenja, prav v tem vidim njegovo prednost. Omogoča bolj osebne odnose, lažje vključevanje v lokalno okolje in občutek pripadnosti. Sam sem se hitro vključil v skupnost in spoznal ljudi, ki so danes moji pravi prijatelji – ko imaš okoli sebe takšno podporo, se hitro počutiš kot doma.

Študij v Slovenj Gradcu bi priporočil tudi dijakom iz večjih mest, a z iskrenim poudarkom: treba je sprejeti, da gre za manjše mesto. Kdor to vzame kot priložnost in ne kot omejitev, bo tukaj našel nekaj zelo dragocenega – mir, povezanost in prostor za osebno rast.

Kako preživljate svoj prosti čas in katere aktivnosti vas najbolj veselijo?

Večino prostega časa namenjam gasilstvu. Sem aktiven član dveh gasilskih organizacij – PGD Slovenj Gradec in PGD Hotavlje, od koder prihajam. Poleg rednih tedenskih vaj smo udeleženi na najrazličnejših intervencijah: prometnih nesrečah, požarih, reanimacijah, nesrečah z nevarnimi snovmi, reševanju iz višin in globin, iskalnih akcijah... V Hotavljah pa skušam prenašati tudi znanje, ki sem ga pridobil na različnih izobraževanjih in na terenu v Mislinjski dolini. Gasilstvo zame ni le hobi, je način življenja. V zimskem času pa se z veseljem odpravim tudi na sneg, kjer rad smučam in bordam, kjer za nekaj ur pozabim na študijske obveznosti.

Ker ste močno vpeti v študijsko in promocijsko dogajanje fakultete – kaj bi priporočili mladim, ki se ravno zdaj odločajo za vpis na študij?

Naj se ne odločajo zgolj na podlagi spletnih informacij, ugleda institucije, mnenja staršev in sovrstnikov. Naj obiščejo fakulteto, naj se pogovorijo s študenti, naj začutijo vzdušje. Naj se ne bojijo manjših fakultet ali manjših mest. Včasih je prav v manjšem okolju prostor za največjo rast.

Kje se vidite čez nekaj let – v industriji, raziskovanju ali morda v vodstvenih vlogah?

Moja pot je že dobila prve obrise, saj sem trenutno kadrovski štipendist podjetja Sibo Group, slovenskega podjetja, ki se primarno ukvarja z izdelavo zapiralne embalaže in tub. To štipendijo sem pridobil na podlagi praktičnega usposabljanja pri delodajalcu, ki sem ga opravljal v tretjem letniku I. stopnje, in zato študentom priporočam, da ta del študija vzamejo zelo resno. Moj nasvet je, da izberejo srednje veliko podjetje – v takšnem okolju boš hitro videl, kako podjetje dejansko deluje. V velikem podjetju si pogosto le številka, v srednje velikem pa v enem ali največ dveh oddelkih spoznaš delo do potankosti, kar ti da več znanja in vrednih izkušenj.

Intervju z Nejcem Buhom je opravila Sara Jeseničnik