Zagovor magistrskega dela študentke Anamarije Kuchler

Zagovor magistrskega dela študentke Anamarije Kuchler bo potekal v ponedeljek, 20. 6. 2022 ob 14. uri v sejni sobi (2. nadstropje, Fakulteta za tehnologijo polimerov).

Sklep o imenovanju komisije dostopen TUKAJ.

POVZETEK

Določanje strižne trdnosti vezi med kompozitnimi fasetami in ogrodjem iz kompozita na osnovi PEEK-a za izdelavo zobnih nadomestkov

Za izdelavo zobnih nadomestkov lahko uporabljamo veliko različnih materialov. Polimer, ki se uporablja v zobozdravstvu, je tudi poli-eter-eter-keton (PEEK) in njegovi kompoziti. Kompozit na osnovi PEEK z 20 % delci titanovega dioksida (TiO₂) je bioHPP (biocompatible high performance polymer oz. biokompatibilien visoko zmogljiv polimer) in njegova novejša različica, bioHPP plus (oba proizvaja Bredent GmbH). BioHPP smo uporabili v obliki za rezkanje s pomočjo računalniško podprtega oblikovanja in računalniško podprtega konstruiranja (CAD/CAM), medtem ko je bil bioHPP plus v obliki za stiskanje. Za doseganje estetskih zobnih nadomestkov je potrebno na bioHPP in bioHPP plus nanesti fasetirne kompozite. Preizkušance bioHPP smo razdelili v 7 glavnih skupin (neobdelani; peskani s 110 μm Al₂O₃; peskani s 110 μm Al₂O₃ in očiščeni v ultrazvočni kopeli z 80 % etanolom; peskani s 110 μm Al₂O₃ in z nanešenim adhezivom MKZ; peskani s 110 μm Al₂O₃ in z nanešenim adhezivom Visio.link in MKZ primerjem; peskani s 110 μm Al₂O₃ in nanešenim adhezivom Visio.link ter peskani s 110 μm Al₂O₃, očiščeni v ultrazvočni kopeli z 80 % etanolom in z nanešenim adhezivom Visio.link), medtem ko smo bioHPP plus razdelili v 6 skupin (nismo vključili neobdelane površine). Nanje smo nanašali tri različne fasetirne kompozite (Visio.lign, SR Nexco in VITA VM LC). Pri tem mora vez med bioHPP in fasetirnimi kompoziti kljubovati strižnim silam v ustni votlini. BioHPP in bioHPP plus smo okarakterizirali z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR), diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC) in dinamično mehansko analizo (DMA). Določili smo tudi hrapavost in omočljivost bioHPP in bioHPP plus na neobdelani površini, peskani površini s 110 μm dialuminijevim trioksidom (Al₂O₃) in polirani površini. S FTIR analizo smo ugotovili, da sta si sestavi bioHPP in bioHPP plus zelo podobni, saj se njuna spektra razlikujeta le v intenziteti nekaterih vrhov. Z DSC analizo smo za bioHPP plus ugotovili nekoliko nižjo temperaturo steklastega prehoda (T_g) in višji temperaturi tališča (T_m) in kristalizacije (T_c). Z DMA analizo smo določili nekoliko nižji modul akumulacije (E‘) za bioHPP plus, kar nam pove, da je material manj tog kot bioHPP. Hrapavost je bila najvišja pri bioHPP plus na neobdelani površini. Najnižje rezultate hrapavosti smo dobili na polirani površini bioHPP. Rezultati omočljivosti bioHPP in bioHPP plus sledijo trendu, kjer najvišje proste površinske energije dosežemo na peskani površini in najnižje na polirani površini. Najvišjo strižno trdnost smo dosegli na bioHPP preizkušancih z nanosom adheziva Visio.link in kompozitnega sistema Visio.lign. Iz rezultatov sklepamo, da lahko pride pri postopku stiskanja bioHPP plus preizkušancev do mnogih napak in je zato težje doseči željeno strižno trdnost vezi s fasetirnimi kompoziti.

Ključne besede:

BioHPP, bioHPP plus, CAD/CAM rezkanje bioHPP, stiskanje bioHPP plus, fasetirni kompoziti, toplotni prehodi PEEK kompozitov, hrapavost, omočljivost, strižna trdnost.