Zagovor diplomskega dela študenta Matica Delaka
Zagovor diplomskega dela študenta Matica Delaka bo potekal v torek, 20. 9. 2022 ob 10. uri v sejni sobi (2. nadstropje, Fakulteta za tehnologijo polimerov).
Sklep o imenovanju komisije dostopen TUKAJ.
POVZETEK
Analiza zamika vitkih oblikovnih jeder pri orodju za brizganje polimernih materialov
Pri procesu brizganja plastičnih izdelkov se mnogokrat srečujemo s težavami, ki jih prinaša kompleksnost geometrije izdelka. V podjetju Arex d.o.o. izdelujemo manevrsko strelivo različnih velikosti, toda pri vseh velikostih se srečujemo z istim problemom – deformacijo vitkih oblikovnih jeder pri procesu brizganja. Zaradi neugodnega razmerja med dolžino in širino jeder prihaja med procesom brizganja do neenakomernega zapolnjevanja gravurne votline, kar se na izdelku odraža kot neenakomerna debelina stene po dolžini izdelka. Prav tako se pri prisilnem izmetu na dnu izdelka pojavi plastična deformacija zaradi sile, ki je potrebna za izmet izdelka iz orodja. Da bi to rešili, smo študirali lastnosti kovinskih prevlek, izvedli simulacijo zapolnjevanja gravurne votline, izvedli MKE trdnostno analizo ter s pomočjo merilnih naprav preverili simetričnost dolivnih kanalov na gravurnih vložkih. Simulacija nam je pokazala, da je trenutna postavitev dolivnih kanalov na izdelek primerna, hkrati pa smo ugotovili, da je med simuliranimi materiali najbolj primeren material HDPE Novatec HD HJ221 zaradi boljših lastnosti tečenja in manjšega skrčka. Rezultati MKE trdnostne analize jedra so pokazali, da je natezna trdnost jedra, ki je 1910 MPa, zadostna in jedro lahko kljubuje napetostim 320 oz.1070 MPa, ki se pojavljajo pri procesu brizganja. Trdota vitkega oblikovnega jedra je tako primerna, saj napetosti ne preidejo v območje plastične deformacije. Meritve dolivnih kanalov so pokazale, da med premeri, površino in hrapavostjo ni večjih odstopanj, se je pa pokazalo, da so na nekaterih dolivnih kanalih prisotne napake, ki lahko vplivajo na neenakomerno tečenje polimerne taline, kar pomeni, da se gravurna votlina neenakomerno zapolnjuje in posledično prihaja do deformacije vitkega oblikovnega jedra. Za zmanjšanje deformacije, ki nastane pri izmetu, smo se odločili, da bi bilo potrebno nanesti prevleko CrN na vitko oblikovno jedro. S tem bi zmanjšali koeficient trenja med jedrom in polimerno maso, kar bi pomenilo, da je potrebno vložiti manj sile za izmet izdelka. V primeru, da se omenjene rešitve ne bi izkazale za primerne, bi se v nadaljevanju osredotočili še na dolivni razvod in postavitev vitkih oblikovnih jeder v orodju oz. bi se naredila nova zasnova za orodje, ki bi omogočala pridržanje vitkega oblikovnega jedra z dveh strani.