Karierna zgodba diplomantke FTPO, Žive Ikovic
Prihajam iz Koroške, natančneje iz Prevalj, trenutno pa živim v Škofji Loki. Srednješolsko izobrazbo sem zaključila na gimnaziji Ravne na Koroškem, kjer sem tudi maturirala.
Odločitev za študij na FTPO je bila ena tistih prelomnih, ki si jih človek zapomni za vedno. Ko sem bila v četrtem letniku gimnazije, še nisem imela jasne predstave, kaj bi želela študirati. Pri maturitetnem predmetu kemija pa smo imeli eno uro namenjeno predstavitvi polimerov, ki so jo izvedli predstavniki FTPO. Takrat sem bila tako navdušena, da sem se udeležila še informativnih dni, in od tistega trenutka je bila ta fakulteta moja edina izbira. Danes sem hvaležna, da sem se odločila prav za ta študij.
Študij na FTPO mi je bil užitek in nikoli muka. Najbolj mi je bilo všeč, da je fakulteta majhna in domača, kjer smo bili študenti obravnavani kot posamezniki z imenom in priimkom, ne kot številke. Predavatelji so bili vedno pripravljeni pomagati, nikoli nismo imeli strahu vprašati, hkrati pa so nam ob želji po dodatnem znanju priskrbeli gradiva, knjige ali članke. Posebej dragoceno se mi je zdelo, da smo ob teoriji vedno dobili tudi primere iz prakse in iz industrije. Organizirane ekskurzije, laboratorijske vaje in stiki s podjetji so bili odlična priložnost, da smo že med študijem spoznavali realno okolje. Največ pa mi je pomenila praktična naravnanost fakultete: uporaba naprav pri vajah in obvezna praksa, ki je pomenila tisto pravo povezavo teorije s prakso. Prav to mi je kasneje omogočilo, da sem se v svojem prvem delovnem okolju hitro osamosvojila in nisem imela težav pri uvajanju.
Ker sem se na fakulteto vozila z javnim prevozom, nisem živela klasičnega študentskega življenja, pa vendar mi je bila lokacija v Slovenj Gradcu zelo všeč. Mesto je majhno, mirno in domače, a hkrati nudi vse, kar potrebuješ.
V času študija sem sodelovala pri projektu KORA, kjer smo različnim generacijam predstavljali poklic raziskovalca. Prav tako sem sodelovala pri promocijah fakultete v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. V zadnjem letniku sem imela možnost obvezno prakso opravljati na Kemijskem inštitutu, na odseku za Polimerno kemijo in tehnologijo. Tam sem spoznala delo raziskovalca v praksi in pod mentorstvom dr. Alojza Anžlovarja napisala diplomsko delo. Po diplomi sem na tem odseku ostala še kot študentka preko študentskega dela. Medtem sem se vpisala na izredni magistrski študij na FTPO, kjer sem magistrsko delo pripravila v sodelovanju z ZAG-om. Prav ta povezava fakultete s podjetji in raziskovalnimi inštituti mi je odprla veliko možnosti.
Po diplomi sem se najprej zaposlila kot študentka na Kemijskem inštitutu, kjer sem delala na sintezi polimerov. Nato sem na spletni strani fakultete zasledila oglas za delovno mesto v akreditiranem laboratoriju podjetja LOTRIČ Certificiranje d. o. o. v Železnikih. Tam sem se redno zaposlila kot laboratorijska inženirka in kasneje tudi kot vodja laboratorija Polimeri. Za to zaposlitev sem se odločila zaradi narave dela, saj me delo v laboratoriju resnično veseli. Prednost, ki sem jo prinesla s seboj iz študija, je bila prav praktična naravnanost – pri zaposlitvi sem že poznala večino postopkov in metod karakterizacije polimernih materialov ter delo z napravami, zato sem bila hitro samostojna.
Zaposlila sem se praktično takoj po diplomiranju. Danes delujem v podjetju LOTRIČ Certificiranje d. o. o., kjer sem odgovorna za izvajanje akreditiranih in neakreditiranih preskusov materialov in izdelkov iz polimerov – od mehanskih in termičnih testov do identifikacije materialov, meritev viskoznosti in hitrosti gorenja. Skrbim za pripravo certifikatov, nadzor nad merilno opremo, izvajam kontrolne karte z referenčnimi materiali, sodelujem pri medlaboratorijskih primerjavah in tudi pri presojah, kot so tiste s strani Slovenske akreditacije ali Volkswagna. Eden izmed večjih dosežkov v moji karieri je prav sodelovanje pri VW presoji, kjer smo postali odobren laboratorij za izvajanje preskusov po avtomobilskih standardih.
Čeprav ne morem točno reči, kje se vidim čez deset let, si vsekakor želim ostati v raziskovalno-razvojnem okolju. S fakulteto sem še vedno v stiku – bodisi poslovno preko podjetja, preko usposabljanj, konferenc ali predavanj.
V prostem času pa je moje največje veselje čas z družino – najraje smo doma, v naravi ali na kakšnem izletu.