Karierna zgodba diplomanta FTPO, Lana Kresnika
»Prihajam s Koroške, natančneje iz Vuzenice, srednješolsko izobrazbo pa sem pridobil na II. gimnaziji Maribor. V gimnaziji sem se zanimal za več področij (angleščina, geografija..) in predvsem kemija. Prav pri kemiji smo se že v 3. letniku podrobneje srečali s polimeri – materiali, ki jih vsakodnevno uporabljamo, a se redko zavedamo njihove kompleksnosti in pomena. To področje me je hitro pritegnilo, saj sem v njem videl zanimivo povezavo med znanostjo in konkretnimi izdelki okoli nas.
Ko sem začel razmišljati o nadaljnjem študiju, sem raziskoval možnosti in ugotovil, da prav na Koroškem obstaja fakulteta, ki je v celoti usmerjena v polimere. To se mi je zdelo skoraj preveč dobro, da bi bilo res. Udeležil sem se informativnih dni, kjer sem dobil zelo pozitiven vtis. Že tam so nam jasno predstavili, kakšno znanje lahko med študijem pridobimo, hkrati pa tudi konkretne smeri, podjetja in področja, kjer se to znanje lahko uporabi. Ni šlo zgolj za opis študija, temveč za širšo sliko – kam te lahko študij tehnologije polimerov pripelje. Prav ta povezava med teorijo in praktično uporabo v industriji me je najbolj prepričala, zato odločitev ni bila težka.
Ker prihajam iz Vuzenice, sem se na študij vsakodnevno vozil z avtom. Kljub temu sem bil aktivno vključen v študijsko okolje. Slovenj Gradec ponuja prijetno in povezano študentsko skupnost, kjer se hitro vzpostavijo dobri odnosi med študenti in profesorji.
Študij mi je dal dobro znanje s področja materialov, predelave polimerov in razumevanja tehnoloških procesov. Posebej cenim praktično naravnanost programa. Ena izmed misli, ki so jo profesorji večkrat poudarili in mi je ostala v spominu, je bila: »Teorija zmore vse, praksa pa ne.« Takšen pogled je pomemben, saj študentu že med študijem jasno pokaže razliko med idealnimi modeli in realnimi omejitvami v industriji. Prav razumevanje te razlike se mi danes zdi ena ključnih dodanih vrednosti študija. Če bi rekel, da so bili profesorji in predavatelji zgolj dostopni, bi s tem podcenil trud, ki so ga vlagali v študente skozi vsa leta mojega študija. Njihova podpora je bila bistveno več kot formalna dosegljivost – vedno so si vzeli čas za dodatne razlage, pojasnila in usmeritve.
Kot dokaz dobrega sodelovanja med fakulteto in prakso vidim tudi to, da veliko predavateljev prihaja neposredno iz industrije. Prav v teh podjetjih je danes zaposlenih kar nekaj diplomantov FTPO. To po mojem mnenju ni naključje. Takšna povezanost med fakulteto in gospodarstvom kaže na kakovostno sodelovanje ter na to, da podjetja prepoznavajo vrednost znanja, ki ga študenti pridobijo med študijem.
V času študija sem se aktivno vključeval tudi izven predavalnic. Deloval sem kot tutor, kjer sem študentom pomagal pri razumevanju zahtevnejših vsebin in premagovanju prvih izzivov študija. Pri tem ni šlo le za razlago snovi, temveč za to, da sem jim pomagal razviti način razmišljanja, ki ga tehniški študij zahteva.
Sodeloval sem tudi pri projektu “Recycling of Rapid Antigen LFIA Tests (COVID-19), LFIA-REC”, kjer smo se ukvarjali z recikliranjem materialov iz hitrih antigenskih testov. Projekt mi je dal neposreden vpogled v raziskovalno delo in pomen povezovanja materialov, tehnologije ter trajnosti – izkušnja, ki je dodatno utrdila mojo odločitev za nadaljevanje študija na doktorski ravni.
Že med študijem me je vse bolj pritegovalo raziskovalno delo, zato je bila odločitev za nadaljevanje poti precej naravna. Vpisal sem se na doktorski študij na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru kot mladi raziskovalec. Danes sem zaposlen kot asistent na Fakulteti za strojništvo, na Katedri za materiale in preoblikovanje.
Kot doktorski študent raziskujem področje naprednih funkcionalnih materialov, zlasti nanodelcev zlata (AuNDs) in disperzij na njihovi osnovi, njihovo integracijo v funkcionalne sisteme ter uporabo plazemskega tiska. Ukvarjam se tudi z nanomateriali in njihovo uporabo v tiskanih vezjih ter drugih naprednih elektronskih komponentah. Moje delo vključuje eksperimentalno raziskovanje, optimizacijo procesov, analizo rezultatov in pripravo znanstvenih objav. Kot veliki dosežek štejem to, da sem do sredine 2. letnika doktorskega študija že objavil dva izvirna znanstvena članka (za tretjega pa upam, da bo kmalu objavljen).
Če pogledam nazaj, je bila odločitev za študij na FTPO ena ključnih prelomnic. Dala mi je strokovno širino in samozavest, da sem lahko nadaljeval pot v raziskovalni smeri. V prihodnjih letih želim uspešno zaključiti doktorski študij ter nadaljevati raziskovalno delo na področju naprednih materialov in aditivnih tehnologij, kjer vidim veliko prostora za povezovanje znanosti z industrijsko prakso.
V prostem času rad berem – zbirka knjig je že tako obsežna, da smo morali doma knjižno polico dodatno podkrepiti, da se ni sesula. Poleg branja me sproščata pohodništvo in plavanje, rad pa tudi potujem in raziskujem nove kraje, občasno tudi v obliki križarjenj. Verjamem, da prav ravnotežje med raziskovalnim delom in aktivnim prostim časom prinaša sveže ideje in dolgoročno motivacijo.«